Bil je torek, to je dan v tednu, ko sva dogovorjeni z nečakinjo, da me pride obiskat. Živi v študentu daleč od doma in me telo rada obišče. Pripravila sem kosilo in nekaj sladice za po kosilu.

Prišla je točno ob uri, kot po navadi. Po kosilu sva pomili posodo in se usedli k sladici. Pogovarjali sva se o njenem študiju arheologije. Povedala mi je, kaj vse se učijo in delajo. Sedaj jo čaka izdelava prototipa na temo arheologije. Rekla je, da bo naredila prototip za stara orodja, da jih bodo testirali, kako so jih takrat uporabljali in če so bili učinkoviti. Ker je nisem ravno razumela, sem jo vprašala, kako bo to predstavljeno oziroma narejeno.

Razložila mi je, kako bo potekala izdelava prototipa in kako ga bo predstavila. Najprej ga bo skicirala. Potem bo morala izbrati katere materiale bo uporabila za izdelavo. Odločiti se bo morala za tehnologijo s katero bo bila izdelava prototipa narejena. Razmišljala je o 3D tisku, če bo lahko kje naredila ali pa bo rezkanje, če bo vzela les za material. Ko se naredi končni izdelek, se ga po navadi testira in zbira povratne informacije. Ko sem jo prekinila in vprašala, kako bo potem dokončala izdelek, mi je razložila, da prototip ni končni izdelek. Je samo eksperimentalni izdelek, ki služi za testiranje in razvoj.

Lahko vsebuje napake, ki pa se jih potem lahko popravi. Lahko se uporablja v različnih panogah industrije. Prototipi v arheologiji lahko omogočajo vpogled v pretekle civilizacije kako so živeli takrat. Pohvalila sem jo, da bo naredila ves ta projekt in da bo izdelava prototipa za njo že kar velik uspeh v njenem študiju. Potem sva obrnili temo še malo na dom, kako je bilo ta vikend, ko je bila pri starših. Povedala mi je, kaj so počeli in kako se imajo. Kar na enkrat se je popoldan prevesil v večer in zapeljala sem jo do študenta.