Ni mi še namenjeno, da se opornica za gleženj popolnoma ostrani, ker po štirih mesecih moj gleženj še vedno ni poponoma zdrav, je pa mnogo bolje. Ampak glede ena to, da sem imela selitev in vse možno za seboj v tem času, seveda moj gleženj ni imel ravno možnosti pravilno počivati. Poleg tega, da me sedaj dejansko čaka, obisk zdravnika, me tudi čaka pravilno okrevanje. Še prej pa verjetno precej pametovanja od zdravnice, kaj se pravzaprav grem, da ne toliko odlašam s tem okrevanjem. Res že predolgo odlašam in res ni več najbolj pametno in zdravo vse skupaj. Ampak tako je naneslo in delala sem vse, kar je bilo v moji moči in še več in mi je opornica za gleženj, če ne drugega lahko edina pomagala. 

Sedaj imam končno zdravnika mnogo bližje, se bom lahko malce bolje posvetim svojemu zdravju. Prej je bilo to skoraj nemogoče. Na srečo sem bila pa vsaj tako pametna, da nisem zamenjala zdravnika, ker sem vedela, da bom šla nazaj v Ljubljano enkrat in če bom menjala zdravnika, bom imela lahko težave pri tem, da ponovno dobim zdravnika. To je bila vsekakor ena izmed najbolj pametnih odločitev v mojem življenju, za kar mi dane res ni žal. Da bi živela v Ljubljani in imela zdravnika izven Ljubljane, to ne bi prišlo v poštev. Tukaj tudi opornica za gleženj ne bi veliko pomagala, saj se moram v vsakem primeru pravilno pozdravi, da ne bom imela še kakšnega večjega zapleta. Že zdaj me malce skrbi, da sem si, kaj zafrknila in bo morda opornica za gleženj morala biti še zelo dolgo časa nekaj, kar me bo spremljalo. 

Vse kar si želim je, da se moj gleženj popolnoma opomore in bo opornica za gleženj končno samevala nekje v predalu, jaz bom pa lahko brez težav plezala in delala, kar me veseli.