Čez teden delamo, otroci hodijo v šolo in na krožke, za konec tedna pa gremo po navadi na izlete. Z možem gledava tako, da otroci vidijo čim več naravnih znamenitosti in da se pri tem razgibamo in nahodimo. Tokrat nas je presenetila pitna voda, ki je bila sredi gozdne poti. Imeli smo organiziran izlet z vodičem, tako da tokrat sva se lahko z možem sprostila, ker nas je vodil vodič.

Hodili smo 3 ure in pol. Pot je bila kar zahtevna, lahko rečem, da sta najina otroka komaj zmogla. Potrebovala sta počitek in nekaj hrane, da sta dobila spet voljo in moč za naprej. Nekje na sredini pa smo videli izvir vode. Že na daleč sem videla, da sin to vodo že pije in še sploh nisem vedela, da je to pitna voda ali ni. Tako sem na daleč zakričala, da naj ne pije te vode. Vodič me je slišal in mi povedal, da je to pitna voda in da jo sin lahko pije, ker se nahajamo neposredno na izviru. 

Tako smo to vodo poskusili čisto vsi. Kako dobra voda. Prvič, da sem doživela, da je voda imela okus, kako fantastično. Kar malo me je zaskrbelo, kakšno vodo pijemo mi doma, ker ta voda je bila resnično dobra. Mogoče mi je bila dobra zato, ker je bila hladna. Vodič nam je povedal, da je to najbolj dobra pitna voda daleč naokoli.

Ko smo se vračali po isti poti nazaj in sem imela prazne steklenice, sem se še enkrat ustavila pri izviru in si v steklenice natočila vodo. Naša pitna voda zagotovo ni tako dobra kot ta. Me je pa zanimalo, kakšna je razlika in komaj sem čakala, da pridem domov in si nalijem kozarec naše vode in zraven kozarec te vode. Tako bom okusila razliko med vodami. V obeh primerih pa je pitna voda, a razlika mora biti velika.