Kako čas beži, ko postaneš starš, enostavno se ne zavedaš in že je leto naokoli. Ko imaš majhne otroke, tako živiš samo zanje, malo si privoščiš, ker enostavno ne utegneš in je lažje, da se posvetiš samo družini. Potem pa se po nekaj letih pogledaš v ogledalo in vidiš, kar si ne bi želela, takoj pomisliš na facelift, da bi popravil vse na obrazu, kar se je naredilo v par letih.

Sama, ko sem postala mama, nisem dala več toliko nase. Tisto leto sem bila doma, nihče me ni videl in priznam, da sem se zapustila. Po enem letu pa je bilo potrebno spet prestopiti službeni prag in takrat se zavedaš, da obstaja še drugo življenje. Jaz sem si takrat zaželela facelift, ker sem bila razočarana, kako zelo sem se postarala. Ko sem povedala možu, me ja ta bolj debelo gledal, o čem jaz govorim. Njemu sem bila ista, jaz pa sem v ogledalu videla razliko in nobena krema mi pri tem ne more pomagati.

Pozanimala sem se za facelift, ker sem si ga res želela. Vse sem vedela, kako poteka, koliko stane in kako bo videti kasneje moj obraz. Mož mi ni nasprotoval, rekel mi je celo, da naj grem čim prej, če sem se že odločila za to. Ker če mi facelift toliko pomeni, potem ne bom nehala o tem premišljevati in samo škoda bi bilo, da ne grem takoj.

Res sem se naročila na pregled, vse sem se zmenila in komaj čakala na facelift, ki mi bo povrnil moj mladostni videz obraza. Žalostna sem bila, ker sem se tako na hitro postarala, ker se niti najmanj nisem tako počutila. Nisem hotela imeti še takšnega obraza, zato sem bila prepričana, da je facelift prava odločitev, ker drugače bom nesrečna.…